|
Okrog 150.000 zanositev se
bo danes končalo s splavom. To je nekaj sto splavov v minuti ali nekaj tisoč med
tem ko boste tole prebirali. Ali je abortus umor ali ne je predvsem pravno
vprašanje. Opravljanje namernih splavov je lahko tudi dober posel in omogoča
visok dobiček osebam, ki so ga pripravljeni in sposobni izvesti.
Ta tekst ne govori o tem ali je splav pravilno
ali zmotno ravnanje, moralno ali nemoralno. Pač pa govori o posledicah na
človekovo dušo. Glavne osebe so oseba ki opravljaja splav, mati, oče in fetus.
Vendar pa ima abortus vpliv tudi na celotno družino in v manjši meri na njihovo
družbeno okolje. Kot moški, ki previdno stopam na področje, katero se smatra
kot “žensko” se zavedam, da pisanje o splavu privlači nekatere odklonilne
reakcije. Kot svetovalec in terapevt pa opažam, da posledice splava enako
vplivajo tudi na moške. Izsledki teh opažanj lahko zanimajo tako zagovornike
svobodne izbire za splav, kot tudi nasprotno naravnane skupine.
Že prej sem pisal o razreševanju posledic splava.
Zainteresirani bralci si lahko preberete dva članka (v angleščini), ki sta
objavljena na spletni strani
www.soulwork.net/sw_articles.
Kaj je
Soulwork?
Posledice splava se očitno odražajo na finančnem,
zdravstvenem in socialnem področju, medtem ko se manj očitne posledice kot so
načeti družinski odnosi, občutek krivde in depresije ignorirajo ali se
pripisujejo drugim vzrokom. Poizkusi vlad in religij, da nadzorujejo splave, po
mojem mnenju ni duhovno vprašanje. Pogosto je abortus “smiseln” v primeru, če je
ogroženo življenje matere ali kot posledica posilstva. Vseeno pa duševne
posledice ostanejo.
Osnovne posledice namernega
splava se, po mojem mnenju, odražajo na našem notranjem “smislu življenja”. Če
se naša zmožnost občutenja radosti, povezanosti z našimi družinami, partnerji,
prijatelji, družbenim okoljem, človeštvom in univerzumom lahko zamenja s krivdo,
sramoto in trpljenjem, potem je to duhovno vprašanje v vsej svoji globini.
Takšne posledice se lahko
prepoznajo in raztopijo z osredotočenim delom z dušo (Imenovanim tudi “Soulwork
ali Soul Centered Soulwork”. To je postopek učenja za življenje. Lahko si
pogledate tudi “Soulwork 2000”, “Human Consciousness and Decision Making” in
druge članke o tej temi na spletni strani
www.soulwork.net. “Soulwork” obsega veliko področij, za posledice splava pa
so najpomembnejša: razkrajanje krivde za prizadetost drugih ljudi in
razreševanje odnosov z ljudmi, ki smo jih prizadeli ali ki so nas prizadeli.
Krivda potlači življenje.
Biti radosten nima smisla, če smo namerno nekoga prizadeli. Čeprav prepoznava
“Soulwork” sedem vzrokov krivde pa je večina občutkov krivde posledica tega, da
smo prizadeli ali izdali starše, partnerje in/ali otroke. Ne glede na to ali se
fetus legalno priznava kot človeško bitje pa večina ljudi prepoznava fetus kot
potencialnega otroka.
Med “Soulwork” postopkom ljudje ovrednotijo
svoje pomembne odnose. Mnogi med njimi spontano prepoznajo (na lastno začudenje)
splavljen fetus v njihovi neposredni družini, kot pomemben odnos. Pogosto se
“duh” takšnega fetusa opiše kot središče družine, včasih kot pregrado med
staršema, včasih kot živečega (ali reinkarniranega) v drugem otroku ne glede na
to ali ta otrok ve za splav ali ne.
Odločanje za splav lahko
močno zmanjša intimnost med občutljivimi partnerji in včasih sledi ločitev ali
razveza že pri poizkusu splava. Takšen par pogosto ne prepozna vzrokov za njuno
ločitev kot posledice splava. (Spontani splav, ki je posledica agresivnosti ali
napada ima podobne posledice kot abortus.)
V skrajnih primerih naredi
ženska splav proti svoji volji zaradi ultimata njenega partnerja, da mora
narediti splav ali pa on odide. V takšnem primeru moški vztraja pri tem, da mora
biti potencialni otrok splavljen, kljub želji partnerke da bi obdržala otroka.
Zelo malo verjetno je, da bo takšen par obdržal intimno razmerje. Partnerstvo se
konča, kljub temu da lahko par ostane skupaj še več let.
Nasprotni primer je, ko se
ženska opredeli za splav kljub temu, da si moški želi otroka. Posledica tega je
običajno konec romantične intimnosti, čeprav lahko ostaneta partnerja skupaj iz
drugačnih razlogov.
Mnogo ljudi opisuje, kako
jih vznemirja “duh” abortusa. Takšen “duh” pogosto prepoznavajo kot temno obliko
pred seboj, ki jim onemogoča, da bi občutili trajnejšo srečo. To se lahko dogodi
obema, moškemu in ženski, čeprav ponavadi poroča o tem samo eden od partnerjev.
Vrstni red rojstva otrok v družini je pomemben,
kar postane še posebej razvidno med procesom “Soulwork” razreševanja. Pogosto se
zaznava splav kot “duh” ali kot “praznino” v družini. Otroci, ki so rojeni
pozneje, lahko občutijo ta duh ali praznino, ki jih močno privlači. Če ga otroci
vidijo kot duh, ga ponavadi sprejmejo kot “namišljenega” prijatelja. Če ga
zaznavajo kot “luknjo” pa se lahko bojijo, da bodo padli vanjo.
V primeru, ko v družini ni
religioznih zadržkov ali zdravstvenih problemov in če vsi člani družine
sprejmejo dogodek, verjetno ne pride do posledic. Vendar je bolj pogosto, ko
eden ali oba starša občutita izgubo ali se počutita izdana celo tedaj, ko sta
oba sodelovala pri odločitvi. Ostali člani družine poizkušajo odkrito ali
prikrito kaznovati “krivca” in s tem zmanjšati svoje neprijetne občutke.
Tudi skrita čustva se prej
ali slej izrazijo in en član družine lahko izrazi skrita čustva drugega. V
primeru prikritega splava, lahko drugi člani družine “čutijo” da nekaj ni v redu,
da nekaj manjka. Ta občutek, da nekaj ni v redu se lahko prenese na člane družin
naslednjih generacij! Potencialni otrok je umorjen na zahtevo staršev.
V nekaterih primerih, se lahko naslednji otrok
poistoveti z manjkajočim in ga poizkuša nadomestiti. V takšnih slučajih lahko
otrok odraste v melanholično osebo v vseh obdobjih svojega življenja in je zelo
občutljiv do drugih ljudi. Takšnega otroka pogosto fascinira smrt vendar je brez
strahu pred smrtjo.
Občasno naletimo na osebo,
katero so njeni ali njegovi starši poskušali splaviti vendar pri tem niso uspeli.
Takšen otrok odrašča v strahu in nezaupanju do staršev. Obstaja veliko dokazov,
da zarodek ne le “ve” in se spominja kaj se je dogajalo temveč tudi to, da se
lahko odziva na odnose v družini.
Kaže, da si zarodek lahko izbere telo, obliko in
mentalnost, ki bodo “uravnovesili” družino v katero se bo rodil ali da lahko
mati vpliva na telo in misli razvijajočega se zarodka.
Končno, posledice za osebo, ki opravlja splave
so lahko težke, vendar sem srečal samo nekaj takšnih ljudi. Tak človek je
pogosto osamljen (nesposoben občutiti emocije) in je skrajno neobčutljiv za
človeško življenje. To se odraža v nizki zmožnosti doživljanja intimnih odnosov,
nezmožnosti duhovne izkušnje ali doživljanja drugih izrazov trajnejše sreče.
Tako kot je značilno pri drugih primerih občutkov krivde, je tudi pri njih
iskanje zabave zamenjava za iskanje globlje sreče in lahko se pojavijo
odvisnosti. Člani družine takšne osebe lahko odražajo krivdo (zaradi uničevanja
potencialnih človeških življenj) z depresivnostjo, motnjami učenja in
psihosomatskimi boleznimi.
Od trenutka, ko ste pričeli
brati je bilo opravljenih nadaljnjih tisoč do dvatisoč splavov. Večina bo imela
posledice, ki se jih starši ne zavedajo in nanje niso pripravljeni…
Med našim delom s klienti,
se redno srečujemo z vsemi opisanimi posledicami. Za ljudi, ki so motivirani za
razreševanje posledic, smo razvili načine za odpravljanje le teh, kar pa presega
namen tega članka. Tisti, ki jih zanima več informacij, lahko obiščejo spletne
strani www.soulwork.net. Prosim sporočite svoje komentarje na
 .
© Martyn Carruthers, December 2000 All rights reserved.
Prevedel: Franc Škerl, 2/2002
|
